Maks Fabiani
Maks Fabiani

150 letnica spregledanega arhitekta in urbanista Maksa Fabianija

Maks Fabiani je večino svojih dosežkov ustvaril pred prvo svetovno vojno v času Avstro – Ogrske, v slovensko in srednjeevropsko zgodovino pa se je zapisal kot velik arhitekt in urbanist.

Ferrarijev vrt

Ferrarijev vrt v Štanjelu.

Narodni dom Trst

Slovenski narodni dom v Trstu. Foto: Mladinska knjiga (Maks Fabiani: Dunaj, Ljubljana, Trst)

Wikipedia|Maks Fabiani

Maks Fabiani. Foto: Wikipedia

Pred 150 leti se je rodil v Kobdilju pri Štanjelu, in svojega rojstnega kraja ni nikoli zares zapustil. Njegova bogata dediščina in vloga pri nas je danes sicer nekako spregledana, predvsem iz političnih razlogov in zaradi njegove narodne pripadnosti.

Na domačiji Fabianijevih v Kobdilju pri Štanjelu, kjer se 29. aprila 1865 rodil veliki arhitekt in urbanist Maks Fabiani, stoji ogromna šeststoletna murva, ki je danes zaščiteni kulturni dragulj. Pod njo je Fabiani preživljal svoje otroštvo in se, tudi zaradi lepih spominov, sem rad vračal. Poklicna pot ga je ponesla najprej v Ljubljano in nato na Dunaj, kjer je kot cesarjev arhitekt ustvaril svoja največja dela – med njimi palačo Urania. Uveljavil se je tudi kot urbanist, ki je med drugim zasnoval našo prestolnico, pove Tina Jazbec z Ustanove Maks Fabiani: »Po ljubljanskem potresu 1895 je ljubljanski župan Ivan Hribar angažiral Fabianija. Žele si je moderno prestolnico v takrat sodobnih stilih, želel si je secesije, širokih ulic.«

Njegovo delo je stavba Mladika, kjer danes domuje zunanje ministrstvo, pa Slovenski trg, ki danes nosi ime Miklošičev park. Deloval je tudi v Trstu, kjer je projektiral Narodni dom - simbol slovenstva, ter trgovski dom v Gorici. O njegovem načinu de

»Fabiani v njegove palače, v njegova dela vabi vedno tudi umetnike, kar je bilo za tedanje čase pravilo. Vedno je šlo za preplet dveh muz, arhitekture in umetnosti,« tako Fabianijev način dela predstavi arhitekt dr. Marko Korošic.

Poseben pečat pa je pustil tudi v Štanjelu, kjer ga imajo domačini v lepem spominu. Po njegovi zaslugi so v vojni poškodovani Štanjelski grad prenovili tako, da je služil ljudem, razloži predsednica Ustanove Maks Fabiani Nataša Kolenc: »Ko je bil ta objekt predan ponovno v uporabo kraju, je uredil večnamenski objekt, šolo, vrtec, kinodvorano, ambulanto.«

Najbolj prepoznan pa je njegov Ferrarijev vrt, ki je z za tiste čase tehnološko izjemno naprednim vodovodnim sistemom, hladilnicami in hortikulturo, kulturni spomenik državnega pomena.



Deli:

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Prosimo, da se pri komentiranju držite teme, ne uporabljate sovražnega govora in upoštevate pravila.

Komentarjev: 0