Ajda krepi slovensko besedo v Hrvaški Istri

»Ajda na Kranjskem posebno dobro in pogosto uspeva. Iz enega zrna jih nastane po navadi osem,« je zapisal Valvazor. Glede na obisk četrte obletnice Slovenskega kulturnega društva Ajda Umaga, bi lahko rekli, da ajda odlično uspeva tudi v Hrvaški Istri.

false

Ajda je eno najbolj aktivnih slovenskih društev na Hrvaškem. Foto: Davor Lonzarič

false

S prepevanjem slovenskih pesmi želijo preprečiti, da bi potonile v pozabo. Foto: Davor Lonzarič

false

Društvo Ajda združuje 170 Slovencev, ki živijo v Umagu in okolici. Foto: Davor Lonzarič

Najmlajše slovensko društvo na Hrvaškem ima 170 včlanjenih Slovencev. Društvo je od prvih korakov v štirih letih prehodilo kar nekaj kilometrov, da je postalo prepoznaven povezovalec pripadnikov slovenske narodne skupnosti, ki je širši javnosti preko svojega delovanja uspelo približati slovensko kulturo in slovenski jezik.

Od začetkov pa do danes je društvo postalo prepoznaven povezovalec pripadnikov slovenske narodne skupnosti, ki je širši javnosti preko svojega delovanja uspelo približati slovensko kulturo in slovenski jezik. Četrto obletnico so proslavili z nastopom Vokalne skupine Ajda, odprli so razstavo Leonide Bernetič Zelenko in Nine Zelenko ter priredili koncert zlatih slovenskih uspešnic.

Prepevajo pesmi, da ne bi potonile v pozabo

Le s katero drugo pesmijo bi lahko začeli praznovanje četrte obletnice delovanja, če ne s slovensko ljudsko Ajdov cvet. Vokalna skupina Ajda slovenske ljudske pesmi prepeva že vse od ustanovitve pred štirimi leti. Te pesmi gredo prehitro v pozabo, pravi vodja glasbene sekcije društva Vesna Car. Sama je te pesmi prepevala v otroštvu in se vanje zaljubila. Ljubezen se je z leti samo še poglobila in zdaj jo, ob pomoči pevk, želi prenesti na druge. Predvsem pa si želi, da te pesmi ne bi utonile v pozabo. Vokalno skupino Ajda so članice društva ustanovile pred štirimi leti.

»Ko smo začele, nas je bilo samo osem. Malo smo se pogovorile, vsaka je predlagala kakšno pesem in smo začele delati. Sprva smo pele dvoglasno, pesmi smo se učile po posluhu. Potem pa smo dobile note, smo se jih naučile brati in peti po njih. V vokalni skupini nas je trenutno 18 in zdaj pojemo troglasno,«

ponosno pove Vesna Car.

Ohranjanje jezika in slovenskih jedi

Aktivna članica Ajde Irena Blažič prihaja iz Ljubljane, a že nekaj let živi v Novi Gradu. Po poklicu je medicinska sestra, v društvu vodi literarno sekcijo. V okviru skupine namreč prebirajo raznovrstno literaturo, v zadnjem času predvsem slovensko.

»Naša najpomembnejša dejavnost je oblikovanje besedil za naše prireditve. Napišemo vse napovedi, spremna besedila in govore. Po vsakem dogodku pa napišemo tudi članke za naša glasila. To seveda niso profesionalni teksti, vse skupaj je bolj ljubiteljsko,«

delovanje sekcije predstavi njena vodja. »Začetki so bili nerodni,« pove, a zdaj so s svojim delom že zelo zadovoljni. Najbolj zato, ker tako pomagajo pri življenju ohranjati slovensko besedo.

»Predvsem med tistimi, ki so bili rojeni v Sloveniji. Ti namreč še nekako govorijo slovensko in ohranjajo naš jezik. Najpomembneje pa se mi zdi, da slovenščino prenesemo na naše otroke. Prav zato je bila ena pomembnejših stvari, ki smo jih naredili, organizacija tečaja slovenskega jezika

Udeležilo se ga je kar nekaj mladih, tudi njen sin.

»S svojim sinom doma govorim slovensko, a to ni dovolj,« pove in nadaljuje, »sin hodi v hrvaško šolo, s prijatelji govori hrvaško in zato se mi je zdelo pomembno, da se nauči knjižno slovenščino. In zdi se mi, da rad hodi na tečaj.«

V društvo radi zahajajo tudi tisti, ki si izmenjujejo recepte tipičnih slovenskih jedi. Kulinarično sekcijo vodi Monika Vračar, ki pravi, da tako kot radi pojejo, tako želijo tudi ohraniti slovenske jedi. »Skupno kuhanje je pravzaprav druženje, kjer si izmenjamo recepte, skupaj ugotavljamo, zakaj je nekomu jed bolj uspela kot drugemu,« pripoveduje gospa Monika. Kuharice pa so zadolžene tudi za pripravo pogostitve po vsaki prireditvi.

Najmlajše društvo, a zato med najbolj aktivnimi

Slovensko kulturno društvo Ajda Umag je mlado, najmlajše med slovenskimi društvi na Hrvaškem, a izjemno aktivno. Predsednica Danica Bojković je odločna ženska:

»Smo zelo aktivni. Takoj na začetku smo se to zmenili. Rekli smo si – ali bomo delali ali pa nas ne bo. Če bomo delali, bo treba delat in zato smo vsi zelo aktivni.«

Vsako leto pripravijo štiri velike prireditve – ob slovenskem kulturnem prazniku, ob rojstnem dnevu društva, so tvoren soorganizator čezmejnega srečanja istrskih kulturnih društev, najpomembnejša prireditev zanje pa so dnevi slovenske kulture v Istri, ki se odvijajo v vseh mestih, kjer delujejo slovenska kulturna društva. S svojim delovanjem želijo predvsem okolju, ki jih prijazno sprejema, pokazati, da so tu, dejavni in živahni. A najpomembneje je to, da ohranjajo slovenstvo, pravi predsednica društva,

»pomemben je ta občutek, da si Slovenec in pomembno je, da to prenašaš na svoje otroke. Čeprav mladi nad tem niso najbolj navdušeni, njih ta občutek slovenstva ne zanima. Bolj jih zanima to, kako bodo živeli, kako bodo kaj zaslužili. V nas starejših pa se z leti vse bolj krepi zavedanje, da smo Slovenci.«

V društvu, čigar delovanje podpirata tako občina Umag kot država Slovenija, imajo še veliko načrtov. Predvsem pa si želijo medse privabiti nove, mlade člane. Pravijo, da pravega recepta ni, a veliko stavijo na javne predstavitve in srečanja. Že 25. junija se bodo tako predstavili v Svetem Petru, kjer se bodo na čezmejnem srečanju družili člani združenja Slovensko-istrskega prijateljstva.


Več informacij v zvezi s Slovenci v zamejstvu lahko dobite na portalu Slovenci v sosednjih državah.

Deli:

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Prosimo, da se pri komentiranju držite teme, ne uporabljate sovražnega govora in upoštevate pravila.

Komentarjev: 0