Dijaki pri testiranju elektromotorjev pri Sečoveljskih solinah, s katerimi bo podmornica plula pod vodo. Foto: Calypso

CALYPSO: raziskovalna podmornica, ki jo gradijo dijaki

Dijaki Gimnazije Vič imajo radi izzive, ki segajo precej prek zidov šolskih učilnic. Pred leti so izdelali atmosfersko sondo, jo opremiti z različnimi senzorji, s padalom in helijevim balonom ter jo poslali 35 kilometrov visoko. Že tretje leto pa izdeluj

Dijaki za svoje delo ne dobijo dodatnih točk, bonusov ali ocen. Gradnja podmornice je izven šolska dejavnost. Foto: Calypso

Dijaki za svoje delo ne dobijo dodatnih točk, bonusov ali ocen. Gradnja podmornice je izven šolska dejavnost. Foto: Calypso

Dijaki večino delov za podmornico izdelajo sami. Foto: Calypso

Podmornica je za zdaj le aluminijasta cev, ki bo v svoji notranjosti skrivala elektronske komponente.

Podmornica je za zdaj le aluminijasta cev, ki bo v svoji notranjosti skrivala elektronske komponente. Foto: Calypso

Pri projektu sodeluje 40 dijakov. Pri delu so razdeljeni po skupinah. Foto: Calypso

Podmornico sestavljajo v skromno opremljeni delavnici, stisnjeni med učilnice in hodnik. Skozi velika okna lahko radovedne oči mimoidočih spremljajo marljivo delo dijakov. Na sredini delavnice na kozah stoji aluminijasta cev. To je srce podmornice, razloži profesor fizike, Rok Capuder, ko z roko ponosno potreplja po njej: »To je natanko en meter dolga cev z notranjim premerom 20 in zunanjim premerom 23 centimetrov. Na njeni zunanji strani je nameščenih šest elektromotorjev. Ti omogočajo vrtenje podmornice in potop v poljubni smeri. Podmornica je nevtralno plovna, tako da se potop in dvig uravnavata izključno z elektromotorji.«

Motorje so že testirali na manjši lupini in z rezultati so bili zadovoljni. Trenutno pa so v obdobju rigoroznega testiranja elektronskih komponent. S podmornico želijo doseči veliko več, kot samo pokazati znanje in spretnosti, ki so potrebne za njeno izdelavo. »Podmornica je raziskovalno plovilo. Mi si z njo želimo raziskovati v prvi vrsti slovensko morje. Glede na tehnične sposobnosti pa bomo lahko raziskovali podmorski svet celotnega Jadrana. Podmornica se je sposobna potopiti do globine enega kilometra in to nam omogoča raziskovanje 90% celotnega jadranskega območja, če bomo seveda dobili ustrezna sredstva. Mislim pa, da ko bo zadeva enkrat postavljena, to ne bo problem.«

Največji strošek predstavlja napajalni kabel, prek katerega bodo dijaki tudi upravljali s podmornico. Kabel mora biti nevtralno ploven, kar je tehnično izredno težko narediti. »Ker z dijaki tega nismo sami sposobni narediti, si bomo ta kabel sposodili. Za neke nižje globine do 100 metrov si lahko pomagamo sami z doma pripravljenimi kabli.« Veliko časa namenijo gradnji podvodnega plovila, zato posameznih globin, ki bi jih radi raziskali, še nimajo.

Dijaki za svoje delo niso dodatno nagrajeni

Dijaki podmornico gradijo v svojem prostem času. Urša Primožič, ki obiskuje tretji letnik, se je projektu priključila zaradi prijateljev, ki so pri njem sodelovali. Zanimata pa jo tudi tehnika in znanost:»V bistvu vsak počne tisto stvar, ki ga najbolj zanima pri tem projektu. Deli se na več različnih dejavnikov. To je lahko programiranje ali pa sestavljanje podmornice, lahko bolj tehnično znanje, kot je delo s stružnico in podobno ali pa promocija podmornice, kar pomeni zbiranje sredstev in sponzorjev. Tudi to delamo dijaki sami.« Pri tem so zelo uspešni, saj so zmagali na natečaju KD skladov in dobili deset tisoč evrov, nadaljuje Urša. »Jaz sem zdaj vodja promocijske skupine in me to na nek način tudi najbolj veseli. Sem pa bi prišla tudi čez vikend, ne toliko zaradi dela, ampak zaradi družbe. Ko se mi dobimo, je to taka zanimiva družba, polna ljudi, ki imajo določena znanja in te lahko veliko naučijo.«

Tisti, ki sodelujejo pri projektu že od samega začetka, so si nabrali že veliko znanja in izkušenj, dovolj, da ga lahko proti koncu dijaških let začnejo predajati. V tej vlogi je tudi Lana Avsenik-Žibrat: »Pri delu smo razdeljeni v več skupin, ki so zadolžene za določeno stvar. Starejši dijaki, ki so več časa pri projektu in imajo tudi več izkušenj, so vodje skupin. Tako sem zdaj jaz v tretjem letniku in šefica na stružnici. Trenutno izdelujemo prebojnike, prek katerih bo notranjost lupine povezana z motorji. Pred tem pa smo izdelovali komore, kjer smo testirali te prebojnike.« Delo pri projektu ji zaenkrat še ni olajšalo izbire študija po končani srednji šoli.

A ne glede na to, koliko je kdo star, so najpomembnejše naloge zaupane tudi mlajšim. Vid Klopčič je dijak drugega letnika in odgovoren za programiranje: »Skrbim za to, da bo vse, kar je na podmornici, delovalo. Da bomo lahko nadzorovali hitrost motorjev, da bomo lahko prižigali luči, brali senzorje in stabilizirali podmornico. Skrbim pa tudi za uporabniški vmesnik, s pomočjo katerega se bo lahko videl tudi 'live stream' prek kamere, s čimer bomo lahko podmornico nadzirali.«

Morske globine so slabše raziskane kot površje Marsa

Kljub temu, da človeštvo neprestano strmi k odkrivanju novih svetov v vesolju, na lastnem planetu nismo še vsega dobro raziskali. Zato so se tudi dijaki z Viča podali v globine, razloži profesor Capuder: »Površje Marsa je bolj raziskano kot podvodni svet na Zemlji. Morje je misterij in globine so človeku neka nedosegljiva točka, ki bi jih radi raziskali. Radi bi merili čim več okoljskih parametrov, kot so tlak, temperatura, slanost, prevodnost vode, raztopljenost kisika in če bomo uspeli dobiti senzor, bi radi merili tudi koncentracijo živega srebra v vodi.«

Projekt ima tako še okoljevarstveno noto. Vanj je vključenih 40 dijakov, starih od 14 do 18 let, ki za svoje delo niso posebej nagrajeni in ne dobijo nobenih ocen ali bonusov. Gradnja podmornice je izvenšolska dejavnost. Njihovo delo vodi profesor Capuder, ki verjame, da je znanost vsem dosegljiva: »Nekako verjamemo, da znanost in znanstveno raziskovanje nista le v domeni velikih raziskovalnih inštitutov, ampak da lahko, če imaš željo in voljo, sam narediš tehnično dovršen izdelek, ne glede na ekonomske in gospodarske čase, v katerih se nahajamo. To nam tudi dobro uspeva.«

V podmornico gredo le kakovostni elementi

Kljub veliki zavzetosti in zagnanosti ne gre vse po načrtih. Včasih obtičijo na isti točki tudi po več mesecev, v šali pove Vid: »Imamo tudi ogromno težav, ker imamo nepreizkušene krmilnike za motorje in šest mesecev smo se ukvarjali s tem, kako jih zagnati. Včeraj nam je končno uspelo zagnati vseh šest motorjev hkrati in vsi smo bili srečni. Zdaj mislim, da smo že skoraj pri koncu s temi deli. Potrebno je narediti smo še posrednik, ki bo prikazoval, kaj se dogaja na podmornici, s sliko iz kamer, tako da se jo bo dalo lepo krmiliti.« Zgodil pa se je tudi samovžig pomembnega dela podmornice, doda profesor Capuder: »Poleti smo šli testirat motorje na Slovensko Primorje in imeli smo težave z napajalnikom. Rekli smo, da bomo varčevali in smo kupili eno izredno ugodno napravo iz Kitajske, ki se je prvi dan v avtu vžgala. Srečo smo imeli, da ni zgorel še avto. Nekako smo se naučili, da je treba komponente, ki delajo zares dobro, kupiti od res zanesljivih proizvajalcev.«

Mladi niso apatični, potrebujejo le pravo motivacijo

Dijaki gimnazije Vič so po vsem slišanem nenavadni, vsaj za čas, v katerem živimo, kjer so mladi predstavljeni kot apatične lenobe, vklenjene v kolesje spletnih omrežij. Profesor Capuder ima glede tega svoje mnenje: »Če sem iskren, je to izgovor tistih, ki se jim z mladimi ne da ukvarjati. Mislim, da je tukaj zadeva prav nasprotna. V bistvu tukaj ni razlike med mladimi in starejšimi. Če ti najdeš nekaj, kar te veseli, pri čemer si pripravljen sodelovati, delati in vložiti ogromno prostega časa. Ta prosti čas mladi zagotovo imajo in ga z veseljem posvetijo nečemu, kar vidijo, da je njihovo. Ali pa nečemu, kar vidijo, da raste in uspeva.«

Ko bo podmornica končana, bodo posnetke z njenih kamer v živo predvajali na svetovnem spletu. Želijo pa še, da bi tudi potem, ko se bodo najverjetneje lotili novega projekta, ostala v rokah raziskovalcev morij.

Deli:

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Prosimo, da se pri komentiranju držite teme, ne uporabljate sovražnega govora in upoštevate pravila.

Komentarjev: 0