Sodelavci Inštituta za zgodovinske študije ZRS UP in publikacije, ki so jih izdali. Foto: Matej Rodela
Inštitut za zgodovinske študije Znanstveno raziskovalnega središča Univerze na Primorskem

Deset let raziskovanja »naravnega laboratorija«

Ob desetletnici obstoja je svoj opus izdanih del predstavil Inštitut za zgodovinske študije, ki je eden temeljnih kamnov Znanstveno raziskovalnega središča Univerze na Primorskem.

Poudarki

  • Deset let Inštituta za zgodovinske študije

V našem prostoru na vsakem koraku lahko odkrijemo arheološki ostanek in zanimivo zgodovinsko zgodbo, a veliko let ni bilo nikogar, ki bi jih raziskoval. To vrzel je zapolnil inštitut za zgodovinske študije, pove njegov predstojnik dr. Egon Pelikan: »Dejansko je tukaj en prostor, ki ni bil raziskovan. Vsaj ne s strani zgodovinarjev. In vse to se je v vseh teh letih, kolikor lahko vidimo tukaj – 40 študij v samo zadnjih 10 letih, trije Humboldtovi štipendisti v tako majhnem inštitutu, začelo razvijati. Že sam seznam projektov, ki potekajo, razkrije, da so to inovativni projekti, ki imajo svoje sestrske pobude na največjih evropskih univerzah. Skratka tukaj na Obali, v tem zaspanem mestu se je začelo dogajati nekaj, kar zelo pomembno prispeva k razvoju te družbe. Smo v naravnem okolju, območju stika, ki ga lahko raziskujemo skozi vsa zgodovinska obdobja. V šali sem zadnjič rekel, da matematik potrebuje le dobro ohlajen kontejner in je lahko srečen v Silicijevi dolini ali pa v kakšni istrski dolinici. Med tem ko tukaj, na vsakem koraku srečamo točko, ki je potrebna raziskave.«

Zapostavljeni mrtvaški ples

Nedavno so tako izdali raziskavo o nekoliko zapostavljenih freskah s tematiko mrtvaških plesov v Hrastovljah in Bermu. Naredil jo je dr. Tomislav Vignjevič: »Ta knjiga je nastala kot rezultat mojih desetletnih raziskovanj na Primorskem. Posvečena je obema istrskima mrtvaškima plesoma. V okviru ikonografije tega motiva sta v 15. stoletju zagotovo dva bisera, ki sta bila tudi v okviru umetnostne zgodovine na splošno nekoliko zapostavljena. Zato sem se lotil raziskave te motivike v istrskem slikarstvu pozne gotike. Rezultat je ta knjiga in precejšnje število razprav.«

Dediščina Čehov

Sodelavci se lotevajo tudi tem, ki niso tako izpostavljene, a so vseeno pomembno vplivale na naš prostor. Vlogo češke skupnosti v Trstu, ki je bilo najbolj multikulturno mesto nekdanje Habsburške monarhije pa je tako raziskoval in v publikaciji predstavil dr. Borut Klabjan. O povezanosti s Čehi pove: »Najprej gre za povezavo idej. Če pomislimo pri nas - ideja taborov, čitalnic, ideja političnih povezav - to vse prihaja iz Češke. Od leta 1848 in tako imenovanega formiranja modernih narodov gre tu za posameznike, ki so prav v Trstu, tako kot mnogi drugi, videli priložnost za osebni razvoj - bodisi politični, kulturni, predvsem pa gospodarski. Takrat Trst postane eno najbolj zanimivih gospodarskih središč ne samo monarhije, ampak na sploh Evrope in Sredozemlja. Takrat je bil Trst drugo sredozemsko pristanišče za Marseillom. Od 19. stoletja dalje veliko posameznikov pride v Trst, med njimi tudi Josef Ressel, ki je svoj ladijski vijak razvil prav v Trstu in drugod na območju avstrijskega primorja.«

Dantejevi kodeksi

Eden pomembnejših raziskovalcev inštituta je dr. Jože Pirjevec, ki je med številnimi publikacijami napisal tudi knjigo Tito in tovariši, ki je bila natisnjena v več kot 23 tisočih izvodih in prevedena v vse večje evropske jezike. Na inštitutu so izdali tudi Dantejeve kodekse, ki kažejo, da so bili naši kraji že v daljni preteklosti vpeti v širši evropski prostor. Pri projektu je sodeloval tudi Tilen Glavina: »Zakaj sta kodeksa pomembna za naš prostor? Prvič zato, ker sta nastala v Izoli med letoma 1395 in 1399. Na svetu je ročnih prepisov Božanske komedije okoli 2000, saj kot vemo, Dantejevega rokopisa niso še odkrili. Od teh 2000 je le nekaj 100 opremljenih s komentarji oziroma analizo teksta. Naša dva kodeksa tako vsebujeta ena najobsežnejših in najstarejših komentarjev Benvenuta da Imola. Poleg njega sta med prvimi kritiki Božanske komedije Dantejeva sinova Jacobo in Pietro Aligiheri. Nato sledita Boccaccio in Petrarka.«

Raziskovanje in pedagoško delo

Skoraj za vsako knjigo stoji uspešno pridobljen evropski projekt, pravijo na inštitutu, kjer pokrivajo zgodovino zahodnega slovenskega prostora od antike do 20. stoletja, razloži dr. Urška Železnik: »Sicer so ti projekti zaradi pestrosti raziskovalnih interesov v inštitutu tematsko precej raznoliki. Posegajo na področja politične zgodovine na Primorskem, obravnavajo mejnost in mednacionalne odnose na tem območju, odnose med urbanimi in ruralnimi prostori, dotikajo se tudi historične demografije, socialne zgodovine, kulturne in umetnostne zgodovine ter ne nazadnje tudi področja kulturne dediščine in njenega ohranjanja. Inštitut od svoje formalne ustanovitve leta 2004 beleži tri projekte, ki so trenutno še v teku in osemnajst zaključenih projektov. Nekateri med njimi so mednarodni. K tej množici projektov je potrebno prišteti še skoraj 20 bilateralnih sodelovanj, s katerimi je inštitut ustvarjal in utrjeval mednarodne stike. Med drugim so ta sodelovanja potekala z ZDA, Francijo, Portugalsko, Avstrijo, Rusijo, Ukrajino, Češko, Hrvaško in Srbijo.«

V preteklosti so uspešno uspeli znanje pridobljeno z raziskovanjem prenesti v pedagoško dejavnost. Dva stara študijska programa so preoblikovali v tri bolonjske programe. Večina sodelavcev inštituta je tudi vključena v pedagoški proces po različnih članicah primorske univerze, pove dr. Dragica Čeč:»Med tem smo naredili še pedagoške učne programe, ker vemo, da moramo v teh zaostrenih okoliščinah našim študentom ponuditi čim več priložnosti za uspešnost na trgu dela. Posebno ponosni smo na vse končane doktorske študije in študente. Imamo več kot 16 novih doktorjev znanosti, ki so doktorirali na tej univerzi. Nekateri so za svoja dela dobili tudi univerzitetne nagrade.«

»Poleg tega je potrebno povedati, da ta inštitut ne živi od neke vreče z denarjem, ampak si vse svoje projekte izbori na trgih v Evropi in Sloveniji. Skratka inštitut je nenehno aktiven, saj mora sam zagotoviti sredstva za svoje nadaljnje delo in obstoj,« še doda dr. Pelikan, saj se je inštitut za zgodovinske študije, kakor številni drugi, znašel na tnalu med varčevanjem in vse večjimi zahtevami po raziskovanju in vključevanju mladih.

Deli:

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Prosimo, da se pri komentiranju držite teme, ne uporabljate sovražnega govora in upoštevate pravila.

Komentarjev: 0