Elvis Halilović z bratom med izdelovanjem lesenih fotoaparatov. Foto: Ondu

Množično financiranje kot začetek poslovne poti

Zadnja leta se je po svetu močno uveljavil in razvil nov način pridobivanja investitorjev pri financiranju različnih projektov imenovan crowdfunding ali v slovenščini množično financiranje

Poudarki

  • Množično financiranje kot nov način zbiranja zagonskega denarja.
  • Temelji na zaupanju med podporniki in iskalci podpore.
  • Slovenci so zelo uspešni pri množičnem financiranju.
  • Množično financiranje poteka na tujih spletnih platformah, v Sloveniji ga omejuje kopica zakonov.

Marko Orel, začetnik coworkinga v Sloveniji, in Jurij Lozić izumitelj blatnika Musguard. Foto: Musguard

Swich je brezžični polnilec za pametne telefone, ki so ga oblikovali Primorci. Foto: Swich

V zadnjih dveh letih je že kar nekaj Slovencev nadvse uspešno zbralo denar za svoje projekte s pomočjo množičnega financiranja. Elvis Halilovič je z lesenimi fotoaparati ONDU zbral preko 100 tisoč dolarjev.

»Dejansko smo mi proizvodnjo začeli v naši stari delavnici, a smo hitro spoznali, da bo ta prostor za nas premajhen. Zato smo z družino stopili skupaj in kupili starejšo kmetijo v okolici Velenja. Vse skupaj smo adaptirali in v pol leta smo uspeli odposlati vsa naročila za Kickstarter. Po tem je stekla normalna proizvodnja, zdaj pa smo že v tej fazi, da imamo podizvajalce za izdelavo fotoaparatov in tudi distributerja.«

Z izvrstno zastavljeno kampanjo in pomočjo prijateljev je trikrat več sredstev kot je načrtoval zbral tudi Jurij Lozič z blatnikom Musguard.

»Morali smo razposlati blatnike vsem, ki so jih kupili. To smo združili s tem, da smo jih najprej naredili. Ker je bilo veliko število podpornikov iz Amerike smo odšli tja iz dveh razlogov. Da bi to razposlali iz Amerike in privarčevali na poštnini in že takoj pokazati produkt potencialnim kupcem – trgovinam, distributerjem in tako naprej. To je ena burna zgodba, ker nisem vedel točno v kaj se spuščam, kakšno količino to za sabo potegne.«

Nadvse uspešno pa so denar za stojalo Swich zbrali Primorci združeni v studiu Lutman. Stojalo je oblikoval Matija Milkovič Biloslav.

»Swich je polnilec za pametne telefone in kar je pri njem zanimivo je to, da je polnjenje brezžično. Telefon samo postavimo na stojalo in se začne polniti. Izpostavil pa bi še materiale, ker smo hoteli narediti ekskluzivni izdelek. Odločili so se za les in keramiko, ker se nam je zdelo, da kaj podobnega ni bilo na trgu.«

Finančna podpora množice

In kaj množično financiranje pravzaprav je? Če angelski in semenski kapital prispevajo podjetja ali posamezniki, pri množičnem financiranju to počne široka množica ljudi. To pomeni, da bodo proizvodnjo nekega novega izdelka, zagon inovativne poslovne ideje ali umetniški projekt denarno podprli zelo različni ljudje, ki niso lastniki kapitala ampak želijo prispevati v okviru svojih zmožnosti.

Zaupanje je temelj množičnega financiranja

Prispevki se tako gibljejo od enega evra navzgor. Pri tem vse skupaj temelji na zaupanju, da bo prijemnik denarja dejansko izpeljal obljubljeni projekt, saj k temu pravno ni zavezan. Podporniki z njim ne sklenejo pogodbe, prav tako ne postanejo solastniki podjetja ali projekta, obenem pa niso donatorji temveč investitorji. V zameno za svoj denar dobijo simbolično darilo, omembo svojega imena pri projektu ali izdelek, za katerega so pomagali zagnati proizvodnjo. Zbiratelji sredstev se zavežejo, da bodo projekt uresničili v določenih časovnih okvirjih ter da ne bodo zlorabili zaupanja.

Svetovni splet kot predpogoj

Način kako porabijo sredstva je popolnoma odvisen od njih in nihče jih ne nadzoruje. Kljub temu so zlorabe množičnega financiranja redke in podporniki tovrstne namene prepoznajo že v toku kampanje zbiranja denarja. Večina tovrstnih kampanji poteka preko spletnih platform, med katerimi sta najbolj prepoznavna Kickstarter in Indigogo. Predpogoj za razvoj množičnega financiranja je tako bil svetovni splet. Večina platform izhaja iz tujih držav, a tudi pri nas se že pojavljajo iniciative za vzpostavitev množičnega financiranja, za kar pa naj bi morali spremeniti kar 17 zakonov in predpisov.

Deli:

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Prosimo, da se pri komentiranju držite teme, ne uporabljate sovražnega govora in upoštevate pravila.

Komentarjev: 0