Slovenci so od nekdaj zaznamovali kulturno življenje v Pulju. Foto: Davor Lonzarič
SKD Istra - Slovensko kulturno društvo Istra, Pulj

Slovenski jezik v Pulju – od argonavtov do psička Jerrya

Legenda pravi, da je nastanek Pulja povezna z antičnim mitom o Argonavtih. Posadki kraljevih podanikov, ki so se podali na lov za izgubljenim zakladom je poveljeval princ, kraljev sin, ki je na poti izgubil življenje.

SKD Istra - Slovensko kulturno društvo Istra, Pulj

V okviru društva deluje več sekcij, najštevilčnejša je glasbena sekcija. Foto: Davor Lonzarič

SKD Istra - Slovensko kulturno društvo Istra, Pulj

Med darili za otroke je vedno knjiga v slovenskem jeziku. Foto: Davor Lonzarič

SKD Istra - Slovensko kulturno društvo Istra, Pulj

Doma pri gospe Bojani so otroci govorili slovensko, dokler je bil psiček Jerry še živ. Foto: Davor Lonzarič

SKD Istra - Slovensko kulturno društvo Istra, Pulj

Foto: Davor Lonzarič

SKD Istra - Slovensko kulturno društvo Istra, Pulj

Na kreativnih delavnicah so med drugim ustvarili 15 parov lutk oblečenih v slovenske narodne noše. Foto: Davor Lonzarič

SKD Istra - Slovensko kulturno društvo Istra, Pulj

Glede na sredstva poskušajo vsako leto organizirati pet do šest likovnih razstav. Foto: Davor Lonzarič

V strahu, da bi bil zaradi njegove smrti kaznovani, se odposlanci nikoli niso vrnili domov. Ostali so v kraju, kjer je princ izgubil življenje, v Pulju. Tako naj bi bilo pred več kot tri tisoč leti. V kraju, ki je bil od nekdaj svojevrstno križišče narodov, so se mnogo kasneje, iz takih ali drugačnih razlogov, naselili tudi številni Slovenci. In v njem pustili neizbrisen pečat.

Bojano Hrobat je življenjska pot iz Slovenije v Pulj pripeljala pred šestdesetimi leti. Takole se nam predstavi v izvrstni slovenščini:

»Jaz sem Bojana Hrobat, Slovenka iz Pulja…. Tako sebe poimenujem, ker tukaj živim že 60 let. V Pulj sem prišla, ko je Tovarna mesnih izdelkov iz Postojne tu odprla svojo poslovalnico mesnic. Moj oče je prišel sem delat in jaz in moja družina seveda z njim. Po končanem prvem razredu sem prišla sem.«

Psiček Jerry ohranjal slovenščino v uporabi

Tako kot gospa Bojana, so se v Pulju naselili številni Slovenci. Po zadnjem popisu iz leta 2011 naj bi jih v mestu in okolici živelo nekaj manj kot 600. Drugo okolje, drugi dom ... Ni bilo lahko zapustiti Belskega pri Postojni, nam poved naša sogovornica:

»Srce je ostalo v Sloveniji. Za dolgo, dolgo… Sem imela srečo, da sem se lahko s tovornjaki, ki so v Pulj vozili meso, za kak dan ali dva odpeljala v Belsko. To mi je, takrat otroku, zelo olajšalo domotožje.«

Življenjska pot jo je nato iz Istre zanesla v Dalmacijo in spet nazaj v Pulj, kjer so živeli njeni starši.

»Z mojimi starši sem jaz in moji člani družine – mož in sinova – negovali slovenščino,« se spominja. »Moj mož, ki ni bil Slovenec, je najlepše govoril slovenščino, zahvaljujoč dejstvu, da smo se redno srečevali z mojimi starši, s katerimi je bila navada govorit v slovenščini.«

Jezik je prenesla tudi na sinova, a zdaj se v slovenščini ne pogovarjajo več. A nekaj časa po smrti staršev, so vendarle še uporabljali ta jezik, nam svojo zgodbo zaupa gospa Bojana Hrobat:

»Imeli smo enega psička, ki smo ga nasledili po mojih starših. Moj mlajši sin, ki živi z menoj, je takrat rekel, da se bo v naši hiši govorilo slovensko dokler bo psiček Jery živ, ker je bila pač navada z njim govoriti v slovenščini.«

Da danes govori odlično slovensko, gre zahvala društvu katerega članica je že 10 let, pravi. Skrb za ohranjanje slovenščine je eno najpomembnejših poslanstev Slovenskega kulturnega društva Istra. Ne le prek tečajev, ki jih izvajajo v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo Republike Slovenije. Slovenščina je na pobudo društva postala tudi izbirni predmet v puljskih srednjih šolah, ponosno pove predsednica društva Kaludija Velimirovič:

»Namreč, obstaja zakonodaja na Hrvaškem, ki nam omogoča, da se uvede pouk tam, kjer so zainteresirani učenci. Že drugo šolsko leto tako poteka pouk na dveh srednjih šolaj v Pulju. Ravnokar pa poteka anketiranje učencev po osnovnih šolah. Če bo dovolj interesa, se bo uvedel pouk tudi tam.«

Prav mladi so tisti, ki jih v svoje vrste želi v prihodnje povabiti društvo. Kako, še ne vedo prav dobro. Preizkušajo več receptov. Začeli so z novoletnimi obdarovanji. Med darili za otroke je vedno knjiga v slovenskem jeziku. Zdaj so za predšolske in šolske otroke pripravili delavnice, nam pove Tina Širec Džodan, ki jih tudi vodi:

»Za predšolske in šolske otroke smo pripravili različne kreativne delavnice. Ne gre za direktno učenje slovenskega jezika, ampak gre za spoznavanje slovenskega jezika in kulture skozi igro in skozi neko kreativno ustvarjanje. Zdaj se redimo, konkretno ukvarjamo z animiranim filmom in rišemo male filmčke, igramo se… Prilagojeno je za dve starostni skupini, prva je od 3 do 6, druga pa od 6 do 12. Znotraj teh dejavnosti imamo namen spoznavati otroke s slovensko kulturo in tradicijo, hkrati pa jih povezovati z aktualnim dogajanjem v Sloveniji.«

Slovenci so kulturno zaznamovali Pulj

Slovenci so se v Pulj začeli priseljevati že v času Avstro-Ogrske. Od nekdaj so imeli velik vpliv na kulturno življenje v mestu. Bili so med pionirji ustanavljanja kulturnih institucij in društev. Predstavi nam jih Tina Širec Džodan:

»Sam filmski festival se je začel na iniciativo Marjana Rotarja, Slovenca, ki je živel v Pulju celo svoje življenje. Potem ga je zamenjal Martin Bizjak ki je bil dolgoletni ravnatelj takrat jugoslovanskega filmskega festivala. Sicer pa je Marin Bizjak slikar, še živeč v Pulju. Potem je tu Alojz Orel, eden od Ljubljančanov, ki je zelo zgodaj, zelo mlad, pred drugo svetovno vojno odpotoval v Zagreb in je po naključju, po vojni, leta 1947, prišel v Pulj. S svojimi fotografijami je ustvaril prvo turistično vizualno podobo Pulja.«

Lani je bilo v Pulju razglašeno leto Alojza Orla. Slovensko kulturno društvo Istra je zato pripravilo vrsto razstav po mestu. Zdaj bodo njegova dela, precej neznana in prezrta, povezali v razstavi, ki bosta od tretjega julija na ogled v Ljubljani. Sicer pa je ena izmed pomembnih dejavnosti društva tudi likovna dejavnost, pripoveduje Tina Širec Džodan:

»Glede na sredstva se nekako poskuša organizirati vsako leto pet do šest razstav. Običajno te razstave spremljajo določene obletnice in ostalo. Dosedaj smo gostili veliko slovenskih avtorjev, med drugim tudi veliko fotografov, slikarjev. Razen slovenskih umetnikov, gostimo domače umetnike, tako da gre za en tak mešan program.«

Za vsakega nekaj se najde med dejavnostmi Slovenskega kulturnega društva Istra. Predstavi nam jih predsednica, Kaludija Velimirovič :

»Najbolj številna je glasbena sekcija. Ta letos praznuje deseto obletnico. Imamo zbor, veliko pevsko skupino. Imamo tudi moško skupino – poimenovali so se klapa Histri. Pa še kakšen solist se najde, duet ali pa ad hoc mešana pevska skupina. Torej vse to je s ciljem, da našim someščanom ali drugje, zunaj, ko zbor gostuje, čim lepše predstavimo slovensko pesem, najsibo ljudsko ali avtorsko. Moram povedati, da smo vabljeni na že kar veliko dogodkov in prireditev.«

Idej za delovanje društva ne primanjkuje

Že deseto leto v društvu delujejo kreativne delavnice. Približno petnajst članic ustvarja v različnih tehnikah. Izpod ustvarjalnih prstov so med drugim nastale panjske končnice in pa petnajst parov lutk, oblečenih v slovenske narodne noše. Tudi za zdravo življenje skrbijo v društvu. Zdravi in slastni obroki, po receptih naših babic, nastajajo kar v kuhinji Slovenskega doma. Ki je za člane društva drugi dom. V njem so si uredili knjižnico, ki je kot dnevna soba. S kavčem, da na njem kdorkoli posedi za hip, dva, uro ali tri. In v miru prebere knjigo. Večina je slovenskih, najti je moč tudi tiste, ki so jih sami izdali. Klaudija Velimirovič društvu predseduje že celo desetletje.

»Moram povedat, da je meni izpolnjeno življenje v dopoldanskih urah prav z delom v društvu. To me posebno veseli. Želim, da se nekaj doseže, da se postavijo na noge raznorazne sekcije. Enostavno se mi zdi, kot da je to res moj drugi dom. Od samega začetka, odkar sem prevzela to funkcijo, z veseljem delam. Jaz sem volonter. Vsaj tri ure dnevno prebijem v društvu, kjer se srečam z veliko ljudmi. Se ne samo družimo, ampak tudi kujemo načrte za naprej, za raznorazne dejavnosti,«

nam z žarom o svoji vlogi in pomenu, ki ga ima zanjo društvo, pripoveduje Kaludija Velimirovič.

Idej za vedno nove in nove dejavnosti v društvu nikoli ne zmanjka. Tudi pri poimenovanju društva so bili izvirni. Večina slovenskih združenj, ki delujejo na Hrvaškem, nosi ime po slovenskih pesnikih, pisateljih, gorah ali krajih. Slovenci iz Pulja pa so si ime za svoje sposodili v pokrajini, kamor so se priselili. V znak hvaležnosti, ker jih je tako toplo in prisrčno sprejela se Društvo Slovencev v Pulju imenuje – Istra.

Deli:

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Prosimo, da se pri komentiranju držite teme, ne uporabljate sovražnega govora in upoštevate pravila.

Komentarjev: 0