Eden prvih Tomosovih zunajkrmnih motorjev. Za pokrov so si sposodili kar rezervoar motocikla. Foto: Julijan Višnjevec
Eden prvih Tomosovih zunajkrmnih motorjev. Za pokrov so si sposodili kar rezervoar motocikla.

TOMOS – Motor, ki je osvojil svet

Štirica, kakor se imenuje najbolj razširjen Tomosov zunajkrmni motor, je pomemben mejnik slovenskega tehničnega razvoja in del spominov na stare čase. Še danes je prisoten v večini slovenskih pristanišč, nekoč pa je poganjal plovila po celem svetu.

Zaradi pomanjkanja vizije so proizvodnjo zunajkrmnih motorjev v Tomosu opustili. Foto: Julijan Višnjevec

Avtorja razstave Stevo Vujić iz Društva Tomos in kustos Pomorskega muzeja Uroš Hribar.

Avtorja razstave Stevo Vujić iz Društva Tomos in kustos Pomorskega muzeja Uroš Hribar. Foto: Julijan Višnjevec

Razstava je postavljene v nekdanjem skladišču soli v Portorožu.

Razstava je postavljena v nekdanjem skladišču soli v Portorožu. Foto: Julijan Višnjevec

Narejen je bil iz najboljših materialov in je plod pionirskega dela slovenskih inženirjev. Izredno je bil priljubljen, ker je bilo za popravilo potreben le izvijač in nekaj spretnosti. Motor se je namreč hladil s pomočjo zraka in je bil primeren za najzahtevnejša delovna okolja. Poleg tehnične vrednosti pa ima še visoko čustveno komponento, saj je skoraj zagotovo pripomogel k nepozabnim doživetjem med počitnicami na morju in spominom na mladost številnih. Štirica je bila pravi hit, ki se je dobro prodajala po celem svetu, a je danes ne izdelujejo več. Predvsem zaradi pomanjkanja vizije razvoja s strani odločevalcev, ki so takrat v rokah imeli tovarno Tomos. Zunajkrmne motorje, od štirice pa do osemnajstince, tako najdemo le še na starih plovilih in v muzejih.

Nedavno so spomin nanje obudili v Pomorskem muzeju Sergeja Mašere Piran, kjer so v portoroških skladiščih soli pripravili razstavo o Tomosovih zunajkrmnih motorjih, ki so jih zasnovali in izdelovali v Kopru. Avtorja razstave sta Stevo Vujič iz Društva Tomos in kustos muzeja Uroš Hribar. Otvoritev je obiskal tudi nekdanji vodja razvoja zunajkrmnih motorjev pri Tomosu Dušan Čebohin, ki je v Tomosu delal dobrih 20 let.

»Ne jemljem to kot življenjsko delo, ker to je delo več generacij. Mi smo tista generacija, ki je nadaljevala na temu, kar vidite na razstavi. Generacija pred nami je to razvila in naredila. Danes so vsi ti ljudje pokojni. Večina tistega, kar smo mi razvili, pa ni šlo v proizvodnjo. Teh zadev na tej razstavi ni, so pa v tehničnemu muzeju v Bistri.

Danes je jasno, da bo morala Slovenija spet obuditi industrijo, ker je ta šla v zaton – ali je bila prodana ali pa je propadla. To se je zgodilo tudi Tomosu. Če bomo hoteli Slovenci postati nekoliko bogatejši narod in se približevati Avstrijcem in Nemcem je jasno, da moramo delati na industriji. Najverjetneje nafte pri nas ne bomo odkrili.«

Ampak ta motor je zanimiv, ker je nastal v Kopru, ki ni bilo industrijsko središče in mesto ni imelo veliko kapitala in ljudi. Nastal pa je motor, ki je tako kakovosten, da je še danes v uporabi. Kako?

»Potrebno je pogledati, kako je ta tovarna nastala. Vemo, da je to bila najprej mišljena kot Tovarna motorjev Sežana (»s« kot Sežana) in je bila kasneje premeščena v Koper. Očitno so ljudje, ki so takrat kreirali gospodarstvo, imeli vizijo, pa ne glede na kakšno barvo je imela politika. Pomembno je tudi to, da so mlade strokovne kadre pridobili iz Litostroja ali Tama. Ti ljudje, ki so takrat razvili te motorje in mopede, so že prišli z znanjem, ki je potrebno, da so lahko to ustvarili. Kar smo mi razvijali pa na žalost ni prišlo do proizvodnje. Imeli smo znanje za razvoj večjih in močnejših motorjev, tudi tehnologijo smo imeli. Potrebno je namreč vedeti, da motorji z 18, 40, 70 pa tudi 5 konjskimi močim, uporabljajo tehnologijo, ki je zelo zahtevna in na nivoju avtomobilskega motorja. Takrat je Tomos imel ljudi, ki so to znali narediti, a na žalost je prišlo do zatona in ti motorji niso šli v proizvodnjo.«

Kako velika pa je bila proizvodnja zunajkrmnih motorjev, kje vse ste jih izdelovali in kam se jih prodajali?

»Kot smo kasneje ocenili je bilo narejenih od 500 do 600 tisoč motorjev v teh 25 letih. To so že resne količine in kar je še pomembno – ti motorji so bili na svetovnem trgu. Konkurenca so bili le Japonci in Američani, nekaj tudi Italijani. To je eden redkih slovenskih proizvodov, ki se je dobro odrezal neposredno na svetovnem trgu. Primerljiv je seveda Elan. A to so danes spomini. Definitivno. Za nas, ki smo se udeležili te razstave so to lepi spomini.

Ker sem po duši tehnik in rad obiščem tehnične muzeje, sem ugotovil, da te motorje srečamo po številnih muzejih po Evropi. V Berlinu je ena štirica razstavljena in je pod njo zelo korektno opisano njeno mesto v svetovnem razvoju zunajkrmnih motorjev. Še naprej bi se morali truditi, da bi podobnih stvari imeli čim več, kar bo pomagalo mladim, delovnim mestom in skupnemu bogastvu.«

Delali ste v industriji, v razvoju, zato razmere poznate. Imamo pri nas potencial za proizvodnjo kot razvoj novih tehnologij?

»Verjamem, da ima vsaka nacija določen potencial in tudi pri nas obstaja. Če je zdaj nekdo sposoben takega začetka, kot je bil takrat po vojni – ustanovitev takšne tovarne, je verjetno nekoliko težko pričakovati. Danes so okoliščine absolutno drugačne. Danes en tak motor ne delaš več sam. Dele se izdeluje po celem svetu in se jih nato skupaj sestavi. Ampak to so svetovni nivoji in vidi se, kako delajo Američani, Japonci in tudi Italijani. Recimo italijanski Piaggio je tak primer.

Je pa še nekaj. V Sloveniji je tehnična kultura in spoštovanje do te tehnične kulture zlo upadlo. Začetek je tukaj šolstvo. Na nek način je potrebno usmerjati šolstvo, čeprav se to ne sliši preveč liberalno. Nedvomno je to potrebno narediti za zagon industrije, takšne ali drugačne. Danes imamo nekaj slovenskih velikanov, kot so Gorenje in farmacija, se pravi, da se da. Če bi takrat imeli za Tomosom ljudi z vizijo, bi Tomos danes povsem lepo uspeval. Tako kot italijanska podjetja iz tistega obdobja, ki še vedno obstajajo. To so sicer danes spomini, a mladim naj dajo misliti, da je tudi to enkrat obstajalo v tem okolju.«

Deli:

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Prosimo, da se pri komentiranju držite teme, ne uporabljate sovražnega govora in upoštevate pravila.

Komentarjev: 0