Trst prestolnica kave

Poletje mineva v Trstu tudi v znamenju kave. Trditev je nenavadna, saj vemo, da je tam vedno kava, pa še dobra povrhu. Mesto ima mesto cel kup imenitnih starih kavarn.

Danes se lahko Trst pohvali, da zadosti več kot enemu odstotku svetovne porabe, kar je pomemben gospodarski dejavnik.

Danes se lahko Trst pohvali, da zadosti več kot enemu odstotku svetovne porabe, kar je pomemben gospodarski dejavnik. Foto: Matej Rodela

Razstava je na ogled na obrežju, v nekdanji ribarnici.

Razstava je na ogled na obrežju, v nekdanji ribarnici. Foto: Matej Rodela

Trst prestolnica kave

Trst je mesto literarnih kavarn, kjer se zbira kulturna in umetniška elita, med njimi vrsta uglednih književnikov. Foto: Matej Rodela

Te pričajo o dolgoletni, več kot sto let stari tradiciji kavarniškega življenja, povezanega tudi s kulturo in umetnostjo. Toda tokrat mislimo na razstavo, ki so ji ponosni Tržačani nadeli ime »Okus mesta – Trst, prestolnica kave«. Na ogled je na obrežju, v nekdanji ribarnici.

Ljudje z meje, vsaj tisti s kakšnim letom več, se zagotovo spomnijo jugoslovanskih romanj v Trst, med drugim tudi po kavo. Kdo bi vedel, koliko kilogramov zrnc, surovih ali praženih, so popotniki, med njimi spretni posredniki, znosili v bližnje in daljne kraje nekdanje skupne države. Poleg kavbojk je bila kava dolga leta razlog za cvetočo obmejno trgovino povojne dobe. Tržaška zgodba, povezana s kavo, je veliko starejša in se začne s prosto cono tržaškega pristanišča, od koder so milijoni vreč kave romali na trg srednje Evrope, v trgovine in kavarne.

Trst predstavlja več kot odstotek svetovnega trga s kavo

Kava je prehodila dolgo pot, preden se je razširila po svetu in se kot priljubljena pijača uveljavila na stari celini. Danes od nje živi 25 milijonov družin, na trgu pa se zaradi nje obračajo čedne vsote denarja. Pri tem ima že od nekdaj pomembno vlogo tudi Trst, kot pojasni kustos Carlo Bach: »Vloga Trsta, ki je bil pristanišče za široko območje, je, bila prav v tem, da je bil pristanišče za kavo. Semkaj je prihajala iz držav proizvajalk, tovor pa je bil namenjen zelo širokemu območju južne Evrope.«

Danes se lahko Trst pohvali, da zadosti več kot enemu odstotku svetovne porabe, kar je pomemben gospodarski dejavnik. Hkrati pomeni prepoznavnost. Mesto v preteklosti ni zaostajalo po družabni vlogi, ki jo je v življenje mest vnesla kava, saj je imelo zgodaj, že leta 1830, prvo kavarno – Cafe Tommaseo. Ta ostaja dejavna še danes, ob njej pa jih je v mestu kar nekaj s prestižno zgodovino. V njih se je zbirala kulturna in umetniška elita, med njimi vrsta uglednih književnikov, še spomni Bach: »Sreča je, da imamo stare kavarne. Menim, da ostajajo kraj srečanj prav po zaslugi kave. So prostori, kjer se rojevala kultura. Mirno lahko rečemo, da je kava uradna pijača kulture.«

Od kave do kulturnega turizma

V Trstu so prepričani, da ponujajo v prihodnosti prav te kavarne nove priložnosti za kulturni turizem, na katerega stavi Trst, ki se mu število obiskovalcev iz leta v leto povečuje. Eno od njih vidijo v povezovanju z mesti s sorodnimi izkušnjami. Župan Roberto Cosolini, ki v nazivu prestolnica kave vidi zgodovino, gospodarski razvoj, ki izhaja iz pristanišča, a tudi kulturo, posebej poudari, da ni naključje, da je Trst mesto literarnih kavarn, razmišlja pa tudi o povezavah: »Menim, da je dobra priložnost zanje dogovor, ki smo ga sklenili z dunajsko občino oziroma z dunajskim županom, s katerim predlagamo nastanek evropskega združenja mest s historičnimi kavarnami. S tem bi želeli ovrednotiti njihov pomen in poskrbeti za promocijske dejavnosti. Gre predvsem za povezovanje skupnih točk in vrednot različnih evropskih mest, pri čemer mislim na Ljubljano, Dunaj, Prago, Budimpešto, Graz in podobne, ki imajo sorodne izkušnje na tem področju.«

Združenje naj bi tako povezalo pomembnejša mesta Srednje Evrope. Razstava, ki govori o proizvodnji kave od plantaž do končnega izdelka, posebej še o Trstu kot svetovnem igralcu v tej gospodarski veji, pa je le začetek oziroma nastavek za stalno postavitev, ki se je želijo v Trstu, pove še Carlo Bach: »Upam, da bomo v Trstu dobili muzej kave, saj ga mesto zasluži. Muzej bi lahko bolje označil vlogo Trsta v svetu kave. Tega turisti zdaj ne morejo videti. Tako na eni strani upamo, da bo to potujoča razstava, predvsem pa, da je to uvod v to, kar naj bi bil nekoč muzej kave v Trstu.«

Najbrž so pričakovanim selitvam namenjeni tudi pripravni leseni podstavki za posamezne eksponate. Pod svodom nekdanje ribarnice, ki je prikladno prizorišče za razstavo, pa visijo povečave fotografij znamenitega brazilskega fotografa Sebstia-a Salgada, ki je vrsto let potoval po deželah, kjer pridelujejo kavo, in posnel ogromno prelepih fotografij plantaž in ljudi, ki jim daje kava kruh. Po vsem skupaj pa se, seveda, prileže tudi kava. Tudi takšni želji lahko ustrežete med ogledom enega ali drugega videa, odlomkov iz znamenitih filmov, kjer ugledate Sofijo Loren s »kafetjero napolitano«, pa še vrsto hollywoodskih prizorov ob kavi. Ob koncih tedna ponuja prizorišče tudi zanimiv glasbeni program.


Prispevek o tržaških kavarnah

Trst prestolnica kave
Trst prestolnica kave
Trst prestolnica kave
Trst prestolnica kave
Trst prestolnica kave
Trst prestolnica kave
Trst prestolnica kave
Trst prestolnica kave
Trst prestolnica kave
Trst prestolnica kave
Trst prestolnica kave
Trst prestolnica kave
Trst prestolnica kave
Trst prestolnica kave
Trst prestolnica kave
Trst prestolnica kave
Deli:

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Prosimo, da se pri komentiranju držite teme, ne uporabljate sovražnega govora in upoštevate pravila.

Komentarjev: 0