Kanal črnih privezov in potopljenih plovil ima svetlo prihodnost

Jernejev kanal ob sečoveljskem krajinskem parku z nedovoljenimi privezi, potopljenimi plovili in razpadajočimi pomoli piranski občini že dolgo ni v ponos. A razmere se lahko uredijo šele s spremembo zakonodaje.

Jernejev kanal

V kanalu se razmere niso sprmenile že 25 let. Foto: Matej Rodela

Jernejev kanal

Nekateri so imeli svoja plovila v kanalu, ko so še bili privezi. Foto: Matej Rodela

Jernejev kanal

Določena plovila so zapuščena ali pa brez lastnika. Foto: Matej Rodela

Jernejev kanal

V kanalu si prostor delijo potopljene in plavajoče jadrnice. Foto: Matej Rodela

Jernejev kanal

Razpadajoči pomoli piranski občini niso v ponos. Foto: Matej Rodela

Pri iskanju rešitev so pripravljeni pomagati tudi domačini, ki imajo tam privezana plovila. Ob tem občino pozivajo, naj pristopi k postopnemu urejanju območja. Občina pa odgovarjajo, da bo prvi korak v tej smeri vloga za evropska sredstva, ki jo bodo skupaj s krajinskim parkom oddali jeseni.

Razmere v Jernejevem kanalu se sicer niso sprmenile že petindvajset let. V tem času država ni našla pravne rešitve za odstranitev potopljenih plovil, ki v nekaterih primerih niti lastnika nimajo več, je ogorčena predstavnica civilne iniciative Seča Andreja Humar: »Pristojne službe se obljubljale že marsikaj in zgodilo se ni nič. Na koncu vsi le ugotavljajo, zakaj nekdo ni pristojen in nikakor se ne povežejo. Očitno tu ni nikakršne volje, da bi se enkrat dokončno dogovorili, kaj bo kdo naredil in ne pa kdo kaj ne bo naredil.«

Plovilo je zaščiteno skoraj tako kot hiša

Denimo, nobeden od 400 predpisov, ki jih nadzira okoljska inšpekcija, ne opredeljuje odstranjevanja potopljenih plovil. Ta namreč niso odpadek, je pojasnil okoljski inšpektor Raul Cotič. Tudi pomorska inšpekcija ima pri tem zavezane roke, saj je pristojna za ukrepanje le v primeru plovil, ki ovirajo varno plovbo ali predstavljajo nevarnost. A se morda nekaj le premika. Priložnost za ureditev tega vprašanja je odprta razprava za spremembe Pomorskega zakonika, pojasnjuje Jadran Klinec direktor uprave za pomorstvo, ki je pobudo v tej smeri tudi že poslala pristojnemu ministrstvu: »Na upravi se zavedamo te problematike in me tudi osebno moti. Rad bi to uredil na vsak način – tako stanje v Jernejevem kanalu kot črne priveze na morju. Dokler pa ni zakonske podlage, ne moremo narediti ničesar. Zakon bi moral omogočati, da bi država naložila upravljavcu odstranitev takega plovila, oziroma da bi imela pooblastilo za odstranitev plovila na stroške lastnika. Tako nekako, kot je pri avtomobilih na cesti. Je nekoliko bolj kompleksno, ker je čoln definiran skoraj kot hiša in so lastniške pravice drugače urejene.«

Občina z optimizmom napoveduje ureditev razmer

Tudi v piranski občini so bolj optimistični kot v preteklosti glede možnosti, da bo začarani krog prelaganja odgovornosti glede neukrepanja z države na lokalno skupnost in nazaj vendarle presekan. Podžupanja Meira Hot: »Po zadnjem sestanku inšpekcijskih služb novembra 2013 smo vložili vlogo za podaljšanje obstoječega vodnega dovoljenja, ker so se inšpekcijske službe zavezale prevzeti določene postopke, ki bi omogočali končno ureditev Jernejevega kanala. Optimistični pa smo, ker smo tukaj končno z roko v roki s Krajinskim parkom Sečoveljske soline, ki je tudi naš pooblaščenec postopka pridobivanja projektne dokumentacije. Ta projekt je končno tudi uvrščen v prednostne projekte naše regije. V naslednji finančni perspektivi pričakujemo, da bomo uspešno pridobili evropska sredstva. Upam, da bomo končno v nekem zglednem roku rešili ta okoljski problem.«

Dokler Jernejevega kanala ne uredijo, piranska občina v njem nima pristojnosti za nadzor plovil in posegov v morje, še doda Hotova. Predstavnica Agencije za okolje Zorka Sotlar ob tem dodaja, da bo območje vsekakor potrebno urejati postopno in v dogovoru z lastniki. Odstranjevanje plovil je namreč velik finančni zalogaj, poudarja: »Ni vse na inšpekcijah. Odgovornost bo tudi na tistem, ki bo prevzel upravljanje in bo naredil red. Upoštevati bo moral, da so nekateri bili v kanalu privezani še v času, ko so tam bili privezi.«

Najtrši oreh je deponija materiala

Vodja Krajinskega parka Sečoveljske soline Andrej Sovinc je prepričan, da bodo vprašanje Jernejevega kanala lahko kmalu začeli tudi dejansko reševati. S strokovnjaki so namreč našli rešitev tudi za najtrši oreh: deponijo materiala ob poglabljanju kanala: »Mislim, da se stvari počasi zapirajo. Bil je potreben čas, ker ni lahko. Zahteve so velike. V prvi vrsti je problematika črnih privezov, druga je okoljska problematika in kot tretja je deponija. Prostor je dragocen in zahteva več postopkov. Mislim, da smo zdaj tako blizu, da bomo lahko jeseni štartali na evropska sredstva in se bo zgodba začela odpletati.«

Plovila v Jernejevem kanalu privezujejo že od časov Avstro-Ogrske, so povedali domačini. Tja do sredine sedemdesetih let prejšnjega stoletja so plačevali tudi komunalne priveze. Nato pa je piranska občina pristojbino morala ukiniti zaradi uspešne pritožbe enega od lastnikov. Od takrat tu vladajo razmere, ki jih je predstavnica civilne iniciative Andreja Humar opisala kot Teksas. Domačini in lastniki pa so poudarili, so pri iskanju rešitev pripravljeni tudi pomagati. Plačevanju privezov ne nasprotujejo.

Če bosta Krajinski park Sečoveljske soline in piranska občina s projektom, vrednim okrog 15 milijonov evrov na razpisu uspešna, bo v Jernejevem kanalu nastalo pristanišče z nekaj manj kot 300 komunalnimi privezi.

Jernejev kanal
Jernejev kanal
Jernejev kanal
Jernejev kanal
Jernejev kanal
Jernejev kanal
Jernejev kanal
Jernejev kanal
Jernejev kanal
Jernejev kanal
Jernejev kanal
Jernejev kanal
Jernejev kanal
Jernejev kanal
Jernejev kanal
Jernejev kanal
Jernejev kanal
Jernejev kanal
Deli:

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Prosimo, da se pri komentiranju držite teme, ne uporabljate sovražnega govora in upoštevate pravila.

Komentarjev: 0