Iz konoplje pridelujejo konopljin sirup

Od leta 2011, ko je proizvodnja industrijske konoplje v Sloveniji postala legalna, pa do danes, se zasejane površine iz leta v leto podvajajo. Trenutno je v državi s konopljo zasejanih približno 700 hektarjev njiv in polj, večina na vzhodnem delu države.

Nabiralka konoplje

Nabiranje listov mora potekati sredi dneva, ko so eterična olja in arome na svojih najvišjih nivojih. Foto: Edi Mavsar

Navdušenje nad omenjeno rastlino, predvsem nad vsestransko uporabnostjo, je tolikšno, da jo posamezniki sejejo tudi na površinah , ki za resno industrijsko pridelavo niso primerne. A trma, predvsem pa vizija posameznikov je tolikšna, da gredo stvari svojo pot.

Ko problem postane izziv

»Pomembno je zadovoljstvo in rezultati« pravi Dejan Šperne iz Tomaja na Krasu, ki je letos na štirih njivah zasejal približno skupno dva hektarja omenjene rastlinske vrste. »Težav in problemov je veliko, a mi se ne damo. Začne se že pri semenu, ki mora biti certificirano ter posledično nekajkrat dražje, kot če bi lahko posegli po svojem, nato je potrebno zasajene površine prijaviti pristojnim uradnikom, na koncu, če gre vse po sreči, pa se je potrebno v največji vročini boriti še s pridelkom.« Gre za štirimetrske rastline, zaradi posebnih vlaken pa jih z navadno koso le stežka porežeš in spraviš v snope, pravi Dejan. Zato so orodje za žetev morali razviti sami. Lahko bi posegli po kombajnu, a se jim tovrsten način obdelave rastline ne zdi primeren. Ključna dobrina je konopljino seme, ki ga uporabljajo za olje in moko. Iz vršičkov in listov pa sušijo čaj in pridelujejo poseben konopljin sirup. Korenine in steblo je uporabno kot izolacija pri gradnji ali dodatek k betonom, a se s tem pri Špernetovih zaenkrat še ne ukvarjajo.

Konopljin sirup – plod lastne inovacije

V teh dneh imajo polne roke dela s pridelavo konopljinega sirupa. Receptura predstavlja družinsko skrivnost, saj so tehnološki postopek postopoma skozi leta razvijali sami. Temeljna sestavina so konopljini listi. Iz približno kilograma naredijo tri litre soka. Nabiranje listov mora potekati sredi dneva, ko so eterična olja in arome na svojih najvišjih nivojih. Liste je potrebno predelati še isti dan, celoten postopek, do polnjenja steklenic pa se zaključi v 48 urah. V zadnjih letih glavnino svojih sil usmerjajo v testiranje različnih tehnologij, s katerimi bi pridobili čim bolj kakovostne izdelke. Delajo tudi kreme in mazila, različne tinkture, iz moke pečejo kruh, pozimi iz posušenih vršičkov kuhajo čaj. »Kraška konoplja zagotovo s seboj nosi neko posebno bogastvo, tako težavnih pogojev za rast, rastline nimajo v nobenem drugem koncu Slovenije. To se zagotovo pozna tudi na izdelkih, ki jih zlahka prodamo na domu ali raznih sejmih.«

Deli:

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Prosimo, da se pri komentiranju držite teme, ne uporabljate sovražnega govora in upoštevate pravila.

Komentarjev: 0