Okrog Škocjanskih jam mreža univerz

Univerze v Ljubljani, v Novi Gorici in na Primorskem želijo prek Mreže univerz Parka Škocjanske jame izvajati kakovostnejše raziskave, ki naj bi prinesle v praksi uporabne rezultate.

Škocjanske jame so bile vpisane v seznam svetovne dediščine pred 28. leti in se tako postavile ob bok Grand Canyonu, Velikemu koralnemu grebenu, Galapagosu itd.

Škocjanske jame so bile vpisane v seznam svetovne dediščine pred 28. leti in se tako postavile ob bok Grand Canyonu, Velikemu koralnemu grebenu, Galapagosu itd.

Škocjanske jame morda po sledi Sečoveljskih solin, ki izdelke iz soli pod svojo znamko prodajajo doma in po svetu.

Škocjanske jame morda po sledi Sečoveljskih solin, ki izdelke iz soli pod svojo znamko prodajajo doma in po svetu. Foto: www.dcs.si

Park Škocjanske jame sodi med 22 svetovnih znamenitosti, ki se lahko pohvalijo s kar tremi nazivi s področja varovanja in ohranjanja kulturne in naravne dediščine.

Letos obeležuje 28. obletnico vpisa Škocjanskih jam na seznam svetovne dediščine UNESCO in 10. obletnico delovanja Unescovega programa Človek in Biosfera v Biosfernem območju Kras. Jame so kot prvo podzemno mokrišče na svetu že 15 let vpisane na seznam svetovno pomembnih mokrišč Ramsarske konvencije.

Obletnico so počastili z novim izzivom. Ustanovili so Mrežo univerz Parka Škocjanske jame, ki združuje Univerze v Ljubljani, Novi Gorici in na Primorskem.

Mreža univerz bo pripomogla h kakovostnejšim raziskavam, ki bodo zaživele tudi v praksi. Študentom bodo v Parku Škocjanske jame pod vodstvom priznanih strokovnjakov omogočili izvedbo terenskega raziskovanja. S tem bodo program varstva, upravljanja, izobraževanja in trajnostnega razvoja na območju Krasa še izboljšali.

Zaščiteno območje Kras v svetu velja za primer dobre prakse sobivanja človeka in narave. Pomembno vlogo pri tem ima tudi 16 ambasadorjev Biosfernega območja Kras, ki si prizadevajo, da ljudje prepoznajo pravo vrednost življenja z reko Reko oziroma z naravo.

Ta svetovna znamenitost pa bi morala zaživeti tudi tako, da bi ljudje, ki z njo živijo, imeli tudi tržne koristi, je prepričan Stojan Ščuka, v.d. direktorja Parka Škocjanske jame. Po njegovih besedah bi morala nastati neka blagovna znamka izdelkov in pridelkov.

Dober zgled so Sečoveljske soline, ki izdelke iz soli pod svojo znamko prodajajo po vsej Sloveniji in tudi v tujini. To je razvojna priložnost, ki vrednost zavarovanega območja še poveča.

Lara Plevnik

Deli:

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Prosimo, da se pri komentiranju držite teme, ne uporabljate sovražnega govora in upoštevate pravila.

Komentarjev: 0